Opera pod zvezdami svečano otvorila Festival

O brezčasnosti Puccinijeve zadnje opere Turandot ter odsevu njenega pomena v današnjem globaliziranem svetu smo se včeraj lahko prepričali na slavnosti otvoritvi že 24. mednarodnega Festivala Lent na Glavnem odru v središču srednjeveškega mesta! Če je Puccinijeva opera o mogočni, a obenem krhki kitajski princesi Turandot na nek način neminljiva zgodba kultur o želji po odkrivanju in povezovanju skozi prizmo ljubezni ter premagovanjem preprek in razlik, je Festival Lent vsekakor tudi njen odsev. Festivalu v vsej svoji veličini namreč uspeva prav to, da iz malhe zgodovine na enem mestu zbere brezčasne zgodbe, glasbo ter seveda njene ustvarjalce, to novo zgodbo pa skozi vrtinec sedanjosti soustvarjamo prav vsi udeleženci Festivala ter jo tako nadaljujemo in širimo še naprej. Festival Lent tako znova odpira vrata vodnjaka, v katerem se zrcali ves svet.

Kot je v slavnostnem govoru poudaril župan dr. Andrej Fištravec »smo v primerjavi s Kitajsko morda majhni po geografskih merilih, toda nismo pa majhni v tem kaj delamo in odraz tega je seveda Festival Lent. Slednjega skupno omogočajo in ustvarjajo glasbeniki, umetniki, organizatorji ter seveda njegovi obiskovalci, kjer se odvije ves svet!« Tako je Lent tudi zrcalo princa Calafa, ki se vsem oviram navkljub neustrašno odloči izpeljati svoje poslanstvo. Ritem scensko ter koreografsko vrhunsko izpopolnjene predstave vrhunca italijanske opere je narekoval kar celoten orkester, festival pa je poskrbel tudi za nepričakovan konec, saj je dež vsaj tokrat pred tragičnim koncem rešil princeso Turandot.

Vsekakor pa se bodo vrhunske predstave globalnih in lokalnih pomenov odvijale ves čas festivala, med katerimi bo prav Glavni oder gostil ene najimenitnejših. Že v nedeljo si bomo imeli priložnosti ogledati nepozaben Balet pod zvezdami: Peer Gynt izpod peresa norveškega dramatika Henrika Ibsna. Ta obravnava prav številna nasprotja sodobne identitete, ko se njegov junak Peer prelevi iz zapeljujočega pesnika v brezčutnega povzpetnika in koristolovca. Tudi ta brezčasna zgodba je interpretirana skozi sodobno pripoved baleta, ki ga zamejuje rob surrealizma, absurda in samoironije, temeljne psihološke poteze protagonista pa so prevedene in preoblikovane v plesno stanje. Čarobna zgodba o Peeru Gyntu, ki jo pišejo plešoča telesa na podlagi Griegovih koncertnih in komornih del, je še danes sinonim za lepoto ljudskega izraza in zamaknjeno čarobnost nordijskega sveta.

Glavni oder bo še naprej vrstil vrhunske predstave, ki svoje globalno sporočilo pretapljajo v lokalni okvir. V torek 28. junija se bo namreč pričel tudi težko pričakovani 28. Folkart, kjer bodo letos nastopale skupine iz nordijske Finske, strastne Argentine, bučne Srbije, mističnega Kazahstana, oddaljenega Fidžija ter vroče Kostarike. Ta se bo razširil še po ostalih prizoriščih po vsem mestu ter svoj vrhunec okronal na zaključku Folkarta 2. julija, zamuditi pa vsekakor ne gre tudi muzikala Alica v čudežni deželi ter današnjega ognjemeta.